Pnevmatika

Pnevmatika je del avtomobilske gume, na prvi pogled sicer preprost, a znotraj tehnično zapleten proizvod. Pnevmatika je sestavljena iz večih polproizvodov, od katerih ima vsak zelo različne lastnosti, ki vplivajo na vožnjo in obrabo gume.

V notranjosti se nahaja sloj sintetičnega kavčuka, ki ne prepušča zraka, in ima vlogo zračnice. Nad tem slojem je karkasa oziroma karkasni vložek iz finih vlaken v obliki trakov, ki so ključni element strukture pnevmatike in ji dajejo trdnost. Pnevmatika ima okoli 1400 tehvezi, od katerih vsaka vzdrži silo 15 kilogramov.

Potem je tu še žmulno jedro plašča, ki prenaša prenos navora in sile zaviranja s platišča na kontaktno površino s cesto.

Žice v jedru omogočajo, da se pnevmatika dobro drži platišča in lahko prenesejo obremenitve okoli 1.800 kilogramov, ne da bi se prelomile.

Prožna bočnica varuje karkaso pred zunanjimi udarci, kot so npr. udarci ob robnik pločnika. Tam, kjer se pnevmatika stakne z platiščem, je trdna zaščitna guma.

Tu so še pasovi v tekalni površini, ki so ojačani s finimi, odpornimi jeklenimi vezmi, stisnjenimi v gumo, med sabo pa so prekrižani in zlepljeni. Ta plast omogoča pnevmatiki, da obdrži obliko in vozne lastnosti. Ti vložki so zelo pomemben del vsake pnevmatike, kajti imajo veliko nalog, od katerih je pnevmatika odvisna za pravilno delovanje.

Končno je tekalna površina na vrhu vložkov. Ta površina je v stiku z cesto in je iz gumene zmesi, ki se mora dobro oprijemati na vseh vrstah vozišča. Tekalna površina ima tudi svoj dezen. Na koncu je vse to vulkanizirano in tako dobimo gume.